Šoparski vodič učitelja

V razredu imamo nekje med 20 (če imamo srečo) in 28 učencev in učenk. Zanimivo je, da vsi vemo, da ti učenci pridejo v razred z različnimi osebnimi zgodbami, ki jih učitelji dostikrat ne upoštevamo. S tem ni nič narobe, dokler te zgodbe ne onemogočajo učencu ali učenki sprejemanja informacij – torej vplivajo na izobraževalni proces. Seveda so me k pisanju pritegnila tudi razmišljanja ob tragičnem dogodku v srednji šoli v Leedsu. To razmišljanje je namenjeno vse učiteljem, ki bi radi v razredu učencem in učenkam omogočili lažje sprejemanje novih informacij.

Občutek varnosti je najpomembnejši

V luči dogodkov, ki so se nedavno zgodili v srednji šoli v Angliji se poraja vprašanje kako je v Sloveniji sistemsko urejeno vprašanje psihološke podpore učiteljem in učencem, ki v času pouka doživijo travmatično situacijo ( npr. psihično in fizično nasilje). Maslow je že leta 1943 objavil hierarhijo potreb, ki je do danes ostala praktično nespremenjena. V pedagoški prostor jo lahko prenesemo na področje sprejemanja informacij in shranjevanja informacij v kratkoročni spomin. Sousa in Tomlinson v knjigi Differentiation and the brain predlagata naslednji seznam prioritet:

· Prva prioriteta so vse informacije, ki imajo neposreden vpliv na preživetje.

· Na drugem mestu so informacije, ki vplivajo na doživljanje in emocije učencev,

· Na tretjem mestu so informacije, ki so za učenca ali učenko novo znanje.

Pogoj, da učenec doseže tretjo prioriteto je, da sta izpolnjeni tudi prvi dve.

Vzemimo primer otroka z učnimi težavami. Ob koncu leta je tak učenec v zelo stresni situaciji, saj mora popraviti ocene. Tako je njegova druga prioriteta sprejemanja informacij zelo ogrožena. Učenec učenja ne doživlja kot zabavno. Njegovo razmišljanje je tako osredotočeno le na misel kako bo popravil ocene. Tak učenec tretje ravni ne doseže in tako ostane v začaranem krogu učnih težav.

Smisel/pomen in logika

Izraza smisel in logika sta praktično nerazdružljiva (Sousa in Tomlinson 2011). Tisto kar je logično imam smisel in če ima smisel ima tudi pomen. Informacija, ki je učencu logična in ima zanj tudi smisel/pomen se bo prej umestila v njegov dolgoročni spomin, kot informacija, ki tega nima (Sousa in Tomlinson 2011), še večji učinek ohranitve učne snovi dosežemo takrat, ko lahko učenec novo snov poveže z že prej znanimi dejstvi (Maguire, Frith in Morris 1999, Peelle, Troiani in Grossman 2009). V prejšnji navedbi je zaznati tudi prisotnost druge ravni procesiranja informacij – to je tvorba čustvenega naboja. Nekako bi lahko trdili, da uspešen učenec tvori z učno snovjo osebno povezavo, učitelj pa mu mora s svojim načinom dela to tudi omogoči – prehodi med enotami morajo biti logičnimi in pričakovani. Eden od predmetov, kjer odnos smisla in logike večini učencev ni razumljiv, je matematika (Sousa in Tomlinson 2011). Učenci se formulaično naučijo nekega pravila z namenom, da opravijo test. Tega pravila pa logično ne zmorejo razložiti – primer množenje in deljenje ulomkov.

Torej, kje si ti učitelj/učiteljica?

Osnovna naloga učitelja je, da učence opremi z znanji, ki mu omogočijo normalen vstop v novo (raven) izobraževanja. Orientacija k testiranju (v tradiconalni obliki) pri učencih povzroči, da se osredotočajo samo na tisti test in ne razmišljajo o svojem učenju. Učitelj vpliva na učence z izbiro načina ocenjevanja ter kako jim predstavi njihove zmožnosti. Največja napaka, ki jo lahko storimo je ta, da šibek učenec ostane označen kot šibek in brihta ostane vedno brihta. Predstavljajte si, kaj doživlja brihta, ko se od njega pričakuje, da zna in razume, ko nečesa ne razume – razlog pa je lahko zelo preprost: v šolo hodi utrujen. Na drugi strani pa si predstavljajmo šibkega učenca. Končno nekaj razume in mu gre. Hoče pokazati, a mu učitelj tega ne dopusti, ker meni, da je šibek in da ne more razumeti. Tak otrok ne bo nikoli več motiviran za učenje in zopet vidimo ravni sprejemanja informacij. Prva je dosežena, drugo pa preprečuje ovira – učitelj.

Namen mojega pisanja je skrit v tem primeru. Napisal nisem mnogo novosti. Stvari, ki so zapisane pa so velikokrat pozabljene in spregledane. Zakaj?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja